Tovornjak 

Vožnja v konvoju (Platooning) za logistično industrijo: raziskovalci vidijo veliko priložnost za praktično uporabo po koncu preizkusa

Uspešen zaključek pilotskega projekta, pri katerem so sodelovali DB Schenker, MAN Truck & Bus in Univerza za uporabne znanosti Fresenius

Udeleženci projekta vožnje v konvoju so predstavili rezultate raziskave na zaključni prireditvi, ki je potekala na Ministrstvu za transport in digitalno infrastrukturo (BMVI) v Berlinu (od leve proti desni): Joachim Drees, MAN Truck & Bus, Alexander Doll, Deutsche Bahn, Dr. Tobias Miethaner, Zvezno ministrstvo za transport in digitalno infrastrukturo, Andy Kipping, voznik tovornjaka pri družbi DB Schenker, prof. dr. Sabine Hammer in prof. dr. Christian Haas, oba z Univerze Fresenius.

Upravljanje elektronsko povezanih tovornjakov na nemških avtocestah je varno, tehnično zanesljivo in enostavno izvedljivo v okviru rutinskih postopkov logističnega podjetja. To so najpomembnejše ugotovitve prvega terenskega preizkusa tovornjaških konvojev v realnih logističnih razmerah, ki so bile predstavljene v Berlinu.

Kot del raziskovalnega projekta, ki ga sponzorira Zvezno ministrstvo za transport in digitalno infrastrukturo (BMVI), so profesionalni vozniki sedem mesecev vozili dve elektronsko povezani vozili po avtocesti 9 med Nürnbergom in münchensko podružnico logističnega podjetja DB Schenker. Po prevoženih 35.000 preizkusnih kilometrih so vozniki, ki so vozili na razdalji samo 15 do 21 m, pohvalili udobno vožnjo in splošen občutek varnosti. Pri terenskem preizkusu so poleg tega izmerili manjšo porabo goriva.

Zvezno ministrstvo za transport in digitalno infrastrukturo (BMVI) je za raziskovalni projekt prispevalo sredstva v znesku pribl. 1,86 milijona evrov. Partnerji pri projektu – DB Schenker, MAN Truck & Bus in Univerza za uporabne znanosti Fresenius so predstavili rezultate na ministrstvu. Glede na ugotovitve projektnih partnerjev lahko tovornjaški konvoji poskrbijo za bolj učinkovito izrabo prostora na avtocestah, zmanjšajo zastoje in povečajo prometno varnost.

Andreas Scheuer, zvezni minister za transport in digitalno infrastrukturo ugotavlja: „Mobilnost bo v prihodnosti avtomatizirana in omrežena. To velja seveda tudi za logistiko. Zato brez vseh zadržkov podpiram razvoj tehnologij, kot je vožnja v konvojih, do nivoja, primernega za nastop na tržišču. V celotni verigi želimo zagotoviti, da bodo procesi bolj varni, učinkoviti in prijazni do okolja. Pri tem morajo odigrati glavno vlogo vozniki. V digitalnem tovornjaku bodo pravi sodobni strokovnjaki za logistiko. S tem se odpirajo nove priložnosti tega poklica.“

Doll verjame, da bo vožnja v konvojih izvedljiva na 40 % cest, ki se uporabljajo za transport

Glede na rezultate raziskav podjetja DB Schenker se lahko vožnja v konvojih obsežno uporablja v logističnem omrežju. Alexander Doll, član upravnega odbora, zadolžen za finance, tovorni transport in logistiko pri družbi Deutsche Bahn AG pravi: „Analizirali smo evropsko transportno omrežje in z veliko gotovostjo trdim, da lahko približno 40 % kilometrov prevozimo v konvojih." Vsekakor pa bodo za to potrebni nadaljnji preizkusi in ureditev zakonodaje. Prednosti bodo imele tudi stranke. „Z vožnjo v konvojih povečamo zanesljivost transporta.“

Sistem za vožnjo v konvojih, nameščen v MAN-ovih tovornjakih, je brezhibno deloval v 98 % prevoženih kilometrov. Aktivni poseg voznika je bil potreben enkrat na vsakih 2000 prevoženih kilometrov, kar je veliko manj, kot so pričakovali. Poleg tega je pilotski projekt pokazal 3 do 4-odstotno znižanje porabe goriva. „Dokazali smo, da lahko vožnja v konvojih zmanjša porabo goriva in izpuste CO2. Predvsem pa nas veseli zanesljivo delovanje sistema, ki lahko poveča varnost na avtocestah. Vožnja v konvojih je torej pomemben korak na poti k avtomatizaciji,“ ugotavlja Joachim Drees, predsednik upravnega odbora družbe MAN Truck & Bus SE.

Znanstveniki so potrdili, da se vozniki počutijo varne

Znanstveniki z Univerze za uporabne znanosti Fresenius so raziskovali psihološke in nevropsihološke vplive na voznike. Izkušnje, pridobljene pri praktičnem preizkusu so igrale pomembno vlogo pri sprva skeptičnem odnosu voznikov do sistema. „Splošen občutek varnosti in zaupanje v tehnologijo se odražata v vozniških ocenah okoliščin vožnje. Nobene od teh okoliščin niso opisali kot neobvladljive“, ugotavlja prof. Sabine Hammer iz Inštituta za znanost kompleksnih sistemov (Institut für komplexe Systemforschung, IKS), ki deluje v okviru Univerze za uporabne znanosti Fresenius. Vozniki so doživeli druge udeležence prometa, ki so se vrinili na njihov vozni pas iz sosednjega pasa, ali pa so prečkali več pasov kot neprijetno, vendar nikakor kritično izkušnjo. „Zaradi kratkih odzivnih časov sistema, bi imeli vozniki raje 10 ali 15-metrsko razdaljo med tovornjaki“, pripoveduje Hammer. Meritve EEG ne kažejo nobenih sistematičnih razlik pri nevrofiziološkem stresu voznikov med vožnjo v konvoju in običajno vožnjo, oz. pri koncentraciji in utrujenosti," ugotavlja prof. Christian Haas, direktor IKS-a. Pri mednarodni uporabi priporočajo znanstveniki nadaljnje raziskave v daljšem obdobju pri konvojskem načinu vožnje.

Projektni partnerji so prepričani, da se lahko možnosti konvojske vožnje povečajo z nadaljnjim razvojem. Poleg tega se odpirajo možnosti novih poslovnih modelov na področju logistike.

Kako deluje vožnja v konvoju?

Pojem „platooning” oz. vožnja v konvoju se nanaša na sistem, ki ga uporabljajo vozila za vožnjo po cesti, pri čemer vsaj dve vozili vozita v tesnem konvoju na avtocesti, pri tem pa jih podpirajo tehnični sistemi za pomoč pri vožnji in nadzorni sistemi. Vsa vozila, ki vozijo v konvoju, so med seboj elektronsko povezana. Tovornjak na čelu določi hitrost in smer, ostali pa mu sledijo.


Več informacij

Conclusion research results Platooning

Podatki pilotskega projekta za vožnjo v konvoju